Začetki Lončarstva Buser segajo v leto 1790, ko je v Šmarju pri Jelšah začela delovati domača lončarska delavnica. Leta 1810 se je tradicija lončarjenja rodu Drobnjak – Buser nadaljevala v Ponikvi pri Šentjurju, od leta 1910 pa deluje v Prožinski vasi pri Štorah.
Lončarske izdelke so Buserji od nekdaj prodajali na sejmih. Obiskovali so obrtne sejme v Celju, Laškem, Radečah, Planini pri Sevnici, Šmarju pri Jelšah, Podčetrtku, Šentjurju in še marsikje drugje. V Celju je bil dvakrat tedensko tržni dan. Svoje izdelke so naložili na voz med slamo, jih nato pokrili še s smrečjem in zvezali z mrežami iz vrvi. Robo so vozili Postrešavčki ali Zapravljivčki in Lojtrniki.
Na sejme so se odpravili zelo zgodaj, ponavadi okoli 1 oz. 2 ure zjutraj, da so dobili čimboljše prodajno mesto. Na velike sejme v večje kraje je ponavadi prišlo po več lončarjev naenkrat. Pravzaprav so lončeno posodo prodajale njihove žene. Ko so prišli na sejem, so konje in voz namestili v hlev, kjer je za oboje proti plačilu posrkbel hlapec gostilne.
Buserji so obiskovali žegnanja in so prodajali tudi ob nedeljah pri farnih cerkvah. Po končanem sejmu, so neprodane izdelke skladiščili v najetih skladiščih domačinov. Prevoz lončene posode se je z leti spremenil. Lončar Franc Buser starejši je že konec 50-ih let prevažal svoje izdelke z najemom šoferjev tovornjakov, pozneje pa s svojim lastnim kombijem.
Franc Buser mlajši je prevzel lončarsko dejavnost od svojega očeta, leta 1974. Prodajo lončenih izdelkov je razširil po širšem teritoriju Slovenije. Pokril je sejemski način trženja po vsej Štajerski in Koroški. Dandanes se Lončarska delavnica Buser pripravlja na nov način trženja lončenih posod in izdelkov, ponudbe preko spletne trgovine. Kajti kupec ima direkten kontakt s proizvajalcem. To tradicijo nadaljujejo ohranja zet, partner Lucije Buser – Mitja Romih. Upam in verjamem, da se bo tradicija lončarstva nadaljevala dolgo v prihodnost. Tako se je in se še bo ohranjala v prihodnosti kulturna dediščina izdelovanja ročnega dela glinenih izdelkov, rodu Buser.
